Ta teden je v Bruslju potekal v znamenju t.i. mini-plenarnega zasedanja, pa tudi srečanj strokovnih odborov. Evropski poslanec dr. Milan Zver je v video nagovoru izpostavil nekatere pomembnejše teme tega tedna.
Najprej je omenil nastop slovenske predsednice v Evropskem parlamentu. »Z njo smo se najprej srečali na slovenski ambasadi in bilo je kar prijetno vzdušje. Povabila nas je, da prisluhnemo njenemu govoru, kar smo seveda z veseljem sprejeli. Toda, v svojem govoru, ki je bil dvakrat predolg glede na ustaljeno prakso, je nenehno vsiljevala svoje izkušnje, občutke, kar seveda nobenega ne briga in poučevala evropske poslance, kaj je prav in kaj ne,« je povedal poslanec. Poudaril je, da je v njenem nagovoru umanjkala splošna ocena situacije, a ko se je tega lotila, je naredila kardinalno napako – obsodila je Izrael za domnevni genocid nad Palestinci. »Kot predsednica države tega nikoli ne bi smela storiti. Namesto da bi poudarila nekaj, kar nas združuje, je posula sol na rane in uživala v stoječih ovacijah skrajne levice. Med tem so mnogi odhajali iz dvorane. Takšnega prizora v 16-letni karieri v Evropskem parlamentu še nisem videl. Škoda. Zamujena priložnost,« je ocenil poslanec.
Na plenarnem zasedanju so poslanke in poslanci obravnavali tudi situacijo v Izraelu. »Moje stališče je tu jasno: napad Hamasa 7. oktobra 2023 je bil eden najhujših terorističnih napadov nasploh. Tako kot vsaka država ima tudi Izrael neodtujljivo pravico do samoobrambe. Cilj izraelske ofenzive torej ni okupacija, temveč boj za obstanek. Hamas je brutalna teroristična organizacija, ki izvaja nasilje celo nad lastnimi državljani za svoje ideološke cilje in nima nobene legitimnosti, saj ni bil izvoljen že 20 let. Še vedno nadzoruje dele Gaze, se skriva med civilisti in zavrača izpustitev talcev,« je povedal poslanec. Poudaril je, da bo trajno premirje mogoče šele, ko bodo vsi talci izpuščeni in bo Hamas vojaško onesposobljen. »Humanitarna pomoč mora priti do civilistov – brez dvoma. A si ne smemo zapirati oči pred dejstvom, da je Hamas zlorabljal humanitarna sredstva, skladiščil orožje v bolnišnicah in uporabljal otroke kot žive ščite,« še izpostavlja dr. Milan Zver.
Na posebnem odboru za evropski ščit za demokracijo so med drugim razpravljali o spletnih manipulacijah - resni grožnji, zlasti, če gre za poskuse vplivanja na volitve s strani tretjih držav. »Še bolj kot samo grožnjo moramo resno vzeti tudi vprašanje, kako se Evropa nanjo odziva. V Romuniji je bila zaradi domnevnega vpliva prek TikToka sprejeta skrajna odločitev: razveljavitev izida predsedniških volitev,« je povedal poslanec in dodal: »Če nimamo jasnih pravnih in dokaznih standardov za tak korak, ogrozimo steber demokratične družbe: svobodne in poštene volitve.« Po besedah poslanca podobne prakse opažamo tudi v Sloveniji, kjer se pod krinko boja proti dezinformacijam sistematično cenzurira politična stališča desne sredine. »Zato je moj poziv jasen: kakršnikoli ukrepi na tem področju morajo biti skrajno zmerni. Meja med zaščito demokracije in zdrsom v nekaj, kar smo v Evropi že doživeli – in preživeli – je zelo tanka,« je prepričan poslanec.
Dr. Milan Zver se je ta teden vrnil kot član tudi v odbor za izobraževanje in kulturo. »Med drugim smo razpravljali o priznavanju strokovnih kvalifikacij med posameznimi državami EU, kjer je napredek veliko prepočasen. Leta 2008, ko sem vodil Svet EU za izobraževanje, smo sprejeli evropski kvalifikacijski okvir, neko podlago za nastajanje skupnega evropskega izobraževalnega prostora. Sam nisem za pretirano harmonizacijo na področju šolstva v EU, saj gre za področje, kjer so države članice suverene,« je povedal poslanec. Dodal je, da je v nekaterih določenih primerih harmonizacija vseeno potrebna, na primer, pri medsebojnem priznavanju strokovnih kvalifikacij. »Tu je mogoče zaznati vsaj trojno korist in za posameznika, ki je bolj konkurenčen, za državo članico, ki s tem tudi modernizira svoj izobraževalni sistem in postaja primerljiva z drugimi državami, ter nenazadnje tudi za Evropsko unijo, ki tudi v tem smislu gradi svojo identiteto,« je še povedal poslanec.
Poleg tega so na odboru CULT obravnavali tudi evropski model športa. Kljub temu, da se EU trenutno sooča z velikimi in težkimi vprašanji, predvsem s področja varnosti in konkurenčnosti, je dobro, da evropske institucije vsaj malo pozornosti usmerjajo tudi na t.i. mehke teme, kot je na primer šport. »Evropa skozi šport izraža t.i. mehko moč. Šport ne predstavlja le tekmovanj, temveč gre za nekaj več - za vzdrževanje fizičnega in duševnega zdravja,« je še povedal poslanec dr. Milan Zver.
Celoten video nagovor je na voljo tukaj.