Evropski poslanec dr. Milan Zver je na Srednji šoli Josipa Jurčiča v Ivančni Gorici sodeloval v razpravi, ki jo je z dijaki organizirala slovenska pisarna Evropskega parlamenta, in kjer so spregovorili o vojni v Ukrajini ter scenarijih za rešitev konflikta. Na dogodku so v živo ali online sodelovali dijaki iz srednjih šol iz celotne Slovenije.
Dr. Milan Zver je v razpravi najprej spregovoril o dosedanji vlogi EU v vojni v Ukrajini. "Še pred par leti si nismo mogli predstavljati načina bojevanja, s katerim smo soočeni danes. Poleg tankov in vojakov, smo danes soočeni tudi s kibernetskimi bojevanji," je povedal poslanec in spomnil, da je EU v zadnjih letih zelo zanemarila komponento obrambe s tanki in vojaki, "saj si nismo predstavljali, da se lahko kaj takšnega ponovi." "Večina držav je zanemarjala tudi proračun za obrambo, vse dokler ni ameriški predsednik Trump pred leti dejal nemški kanclerki Merklovi, da ZDA ne bodo več zagotavljale finančne pomoči v okviru Nata. Šele po tem se je odstotek proračuna za obrambo pri državah postopno zviševal," je povedal dr. Milan Zver.
"Sam se pristaš tistih, ki pravijo, da je EU v tem konfliktu med Rusijo in Ukrajino naredila premalo. Tudi Zveza Nato bi v tistih prvih napadih pred skoraj dobrimi štirimi leti morala storiti več. Sam se pogosto vprašam, kaj bi se zgodilo, če bi Nato ob začetku konflikta resnično zaprl zračni prostor. Menim, da je tudi nekaj evropskih voditeljev (iz Nemčije, Francije) v začetku napačno ocenilo situacijo, EU je prepočasi in neučinkovito iskala skupen in enoten glas," je povedal evropski poslanec. Je pa v nadaljevanju poudaril, da danes Francija, Nemčija, Poljska in Velika Britanija, ter še nekatere druge države, jemljejo iniciativo v svoje roke in skušajo doseči, da Rusija ne napreduje predaleč.
"Če bi Evropa malo bolj usklajevala v svoje obrambne izdatke in vojaško industrijo, bi lahko kmalu bila bolj odporna tudi v varnostnem smislu," je v razpravi še ocenil poslanec in dodal, da je na ravni EU optimist predvsem, kar se tiče glede usklajevanja vojaške industrije.
Poslanec je še prepričan, da bo treba nekaj narediti, da se okrepi obrambna sposobnost Slovenije, ki bi morala obrambno postati enako močna kot v devetdesetih letih, saj se je predlogo zanašala na varnostni dežnik zveze Nato. "Potrebujemo nov sistem zaklonišč, morda bo treba ponovno vpeljati naborništvo, tudi vrsta civilnodružbenih opravil je potrebna, da bomo zagotovili svojo obrambo," je še povedal poslanec.
V povezavi z reševanjem konflikta v Ukrajini so tudi dijaki, ki so sodelovali, podali kar nekaj komentarjev situacije, pa tudi pobud in rešitev konflikta, ki jih je dr. Zver komentiral. "Hvaležen sem za vse ideje, ki so jih dijaki izrazili. Preseneča me tudi inovativnost in ustvarjalnost mladih, ko iščejo rešitve in dobro artikulirajo predloge glede reševanje težav," je dejal poslanec. "Za rešitev konflikta bo najprej potrebno spoznanje obeh strani, da sta izčrpani in da verjetno nobena stran ne bo zmagovalka vojne. To je ključno spoznanje, da bi se lahko naredili kakršnikoli premiki v smeri iskanja miru," je prepričan poslanec.
"Skupno z ugotovitvami dijakov je, da premirja najbrž ne bo mogoče najti in da bo potrebno vplivati zunanjimi dejavniki. Vendar pa OZN v tem primeru ni sposobna narediti karkoli konkretnega," je povedal poslanec in dodal, da se bo morda kot rešitev pojavil "zamrznjen konflikt", ki pa je tudi ena oblika "invalidnosti teh regij oziroma držav." "Vendar pa je bolje to, kot prelivanje krvi," izpostavlja dr. Milan Zver. Prav tako je mnenja, da ima svet neko svojo dinamiko, ki je ni mogoče spreminjati s predpisi in neko regulacijo ali iz New Yorka ali iz Bruslja, in da bodo meje držav v letu 2050 verjetno povsem drugačne kot so danes.
"Prav je, da dijaki spremljajo mednarodne odnose in dogajanja na mednarodnem parketu, kajti če dobro spremljaš dogajanja, razumeš situacijo in lahko tudi sprejemaš prave poteze. Za to pa je treba imeti tudi človeški kapital in zelo sem ponosen na dijake, ki so danes predstavili svoja stališča," je še povedal dr. Milan Zver. Ob zaključku je mlade pozval, naj bodo čim bolj proaktivni, naj se vključujejo v oblikovanje odločitev najvišjih odločevalcev, tudi preko evropskih mladinskih organizacij.
V razpravi so sodelovali dijaki gimnazije Brežice, Srednje Elektro-računalniške šole iz Maribora in Ptuja, dijaki Ekonomske šole iz Novega mesta, SIC Ljubljana, gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Srednje šole Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Gimnazije Ptuj, Srednje lesarska in gozdarske šola Maribor, Srednje strojne šole iz Novega mest in Ekonomske šole iz Ljubljane.
Video celotnega dogodka je dosegljiv tukaj.
