
23. marca 2003 smo na referendumu o vstopu Slovenije v EU večinsko podprli članstvo in 1. maja 2004 je Slovenija po zaključenem pristopnem procesu postala polnopravna članica EU.
V nadaljevanju objavljamo krajši razmislek evropskega poslanca dr. Milana Zvera.
Na današnji dan praznujemo 21. obletnico vstopa Slovenije v Evropsko unijo, zato je prav, da se spomnimo odločilnega trenutka, ko smo se državljani 23. marca 2003 na referendumu odločili za evropsko pot. Z veliko večino smo izrazili voljo, da Slovenija postane del širše evropske skupnosti – skupnosti vrednot, spoštovanja človekovih praci in enakopravnosti držav članic ter njihovega sodelovanja. Ta vizija Evrope nas je vodila tudi ob vstopu 1. maja 2004, ko smo postali polnopravna članica EU. Vendar se danes lahko pogosto vprašamo, ali Unija še vedno ostaja zvesta tem temeljem, ali pa je v rokah evrokratov postala preveč birokratska s pozabljanjem načela subsidiarnosti in volje ljudi.
V teh 21 letih smo doživeli marsikateri uspeh. Seveda tudi nekatera razočaranja. Slovenija je že večkrat dokazala, da ima znotraj EU lahko močan glas, ter da je lahko tudi vodilna (na primer ob napadu Rusije na Ukrajino, kjer je prve korake proti evropski poti Ukrajine delal prav takratni predsednik vlade Janez Janša, in tudi ob dvakratnem vodenju Sveta EU ter ob marsikateri drugi priložnosti, ko je Slovenija pokazala svojo odločno držo). Prav tako ne smemo podleči vplivom tistih, ki si želijo še večjo centralizacijo EU ter zmanjšujejo transparentnost, temveč moramo poskrbeti za to, da še naprej izpostavljamo pomen teže demokratičnih odločitev, tudi z uporabo veta, ter da izkažemo rdeč karton tehnokratskim strukturam brez odgovornosti. Slovenci smo se odločili za Evropo narodov, ne za Evropo centralizma. Zato moramo ves čas poudarjati evropske krščanske korenine in spoštovanje volje državljanov.
EU mora tudi ostati prostor, kjer se spoštujejo različna mnenja in kjer se ne zatira opozicijskih glasov, ne doma ne v evropskih institucijah. Prav zaradi teh izzivov je danes bolj kot kadarkoli pomembno, da se zavzemamo za Evropo, ki ne bo le gospodarska skupnost, temveč tudi skupnost resnične demokracije in vladavine prava, brez dvojnih meril.