Evropski parlament se je v ponedeljek v Strasbourgu sestal na prvem plenarnem zasedanju po poletnem premoru, ki ga je zaznamovalo pestro mednarodno dogajanje. Temu se v svojem prvem letnem nagovoru o stanju v uniji po nastopu drugega mandata ni mogla izogniti niti predsednica Evropske komisije von der Leyen.
Kot je v videonagovoru ocenil poslanec dr. Milan Zver, je bila najbolj odmevna tema septembrske plenarke prav ocena stanja Unije, ki jo je predstavila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Gre za dogodek, ki bi moral pokazati smer, kam gre Evropa v teh zahtevnih razmerah. A žal odgovorov ni ponudila.
"Res je omenila nekaj pozitivnih stvari – akt o vračanju migrantov, krepitev evropske obrambe in pomoč Ukrajini pri obrambi pred rusko agresijo. Toda tam se je ustavilo. Pričakovali smo podporo evropski industriji, zlasti avtomobilski, ki je v njenem mandatu postala povsem nekonkurenčna. Namesto resnih rešitev je ponudila idejo malega evropskega električnega avta. O ohranitvi avtomobilov z notranjim izgorevanjem pa nič – po njenem je prihodnost izključno električna," je povedal poslanec.
"Podobno razočaranje pri kmetijstvu. Evropske kmete ogroža s prostim uvozom južnoameriškega mesa in perutnine, ki je slabše kakovosti od našega. Hkrati pa se je odločila, da bo več evropskega denarja namenila Palestini, medtem ko je Izraelu zagrozila celo s sankcijami – državi, ki se bori za svoj obstanek in proti terorizmu," poudarja dr. Milan Zver.
"Namesto da bi popravila nerealne cilje zelenega prehoda, je ponovno ponovila stare dogme, čeprav so volivci na evropskih volitvah jasno povedali, kaj si mislijo o teh zablodah. Njena govorica je bila izrazito ideološka, večkrat je govorila o boju Evrope proti “svetu imperialističnih sil”. Ob tem pa nenehno forsira enotnost za vsako ceno ter regulacijo vsega – celo telefonov in medijev. Kot da svoboda v evropski politiki sploh več nima pomena. Še huje, odkrito je povedala, da želi ukiniti veto v Svetu. To pa je neposreden poseg v Pogodbo o EU in v samo strukturo Unije," je opozoril evropski poslanec v video nagovoru.
Toda, kot poudarja dr. Zver so evropski poslanci na tej isti plenarki sprejeli tudi nekaj, kar daje upanje – dokument o prihodnosti evropskega kmetijstva. Evropski parlament je tako s široko podporo zahteval, da se skupna kmetijska politika po letu 2027 okrepi, ne pa oslabi. "Dokument prinaša jasne usmeritve: več sredstev in pravičnejša razdelitev pomoči za družinske, male in srednje kmetije, posebna skrb za mlade prevzemnike, več spodbude za okoljske ukrepe ter odločnejše varovanje evropskega trga pred nelojalnim uvozom hrane, ki ne izpolnjuje naših standardov. Pomembno sporočilo je tudi zmanjšanje birokracije – kmet mora več časa posvetiti zemlji in živalim, ne papirjem. In kar je ključno: trajnost se mora graditi na spodbudi, ne na kazni," je povedal dr. Zver.
Po njegovih besedah gre za pomemben kontrast. "Evropska komisija še naprej pelje svojo ideološko agendo, toda parlament je pokazal, da zna biti trezen in poslušati ljudi. Volivci so na volitvah EU jasno zasukali v desno. Zdaj je čas, da se ta signal začne kazati tudi v evropskih politikah," zaključuje poslanec.