Posebni odbor za evropski ščit za demokracijo (EUDS) je danes opravil izmenjavo mnenj z mednarodno organizacijo NewsGuard, ki ocenjuje zanesljivost novičarskih spletnih mest in spremlja širjenje dezinformacij.
Podjetje je bilo ustanovljeno z namenom transparentnega označevanja spletnih virov glede na novinarske standarde. NewsGuard sestavlja ekipa novinarjev in analitikov, ki vsakemu spletnemu mediju pripiše ocene kredibilnosti (t. i. »zelene« ali »rdeče ščite«) na podlagi devetih javno dostopnih kriterijev (npr. preglednost lastništva, objavljanje popravkov, ločevanje novic od mnenj ipd.). V kontekstu vojne v Ukrajini je NewsGuard posebej aktiven: vzpostavil je sledilnik dezinformacij o vojni v Ukrajini, kjer je do konca aprila 2025 identificiral že 554 spletnih mest po svetu, ki širijo lažne ali zavajajoče narative o konfliktu. Hkrati NewsGuard popisuje najpogostejše lažne mite v zvezi z vojno – denimo napačne trditve o “genocidu” nad rusko manjšino v Ukrajini ali o “nacistični” vladi v Kijevu, ki jih Kremelj uporablja za upravičevanje invazije.
Posebni odbor za evropski ščit za demokracijo (EUDS) je opravil izmenjavo mnenj o kampanjah dezinformacij, s katerimi se poskuša spodkopati podpora Ukrajini. V razpravi je sodeloval tudi poslanec dr. Milan Zver, ki je delo Newsguarda ocenil kot pomembno.
“Prihajam iz Slovenije, kjer se soočamo z močnim valom proruske propagande - ne le na družbenih omrežjih, temveč tudi v nekaterih osrednjih medijih in od vplivnih političnih osebnosti,” je povedal poslanec dr. Milan Zver. Opozoril je, da nekateri članki v večjih slovenskih medijih, kot je Delo, vojno v Ukrajini imenujejo „proxy vojna“ ali pa za celotno dogajanje krivijo Nato, pri čemer uporabljajo jezik, ki je blizu ruski naraciji.
Po besedah dr. Zvera so posebej zaskrbljujoče nedavne izjave nekdanjih slovenskih predsednikov Milana Kučana in Danila Türka, ki sta pozvala k hitrim pogajanjem in celo dejala, da “Nekdo mora povedati, da je Ukrajina doživela poraz.” Takšne izjave so po menju evropskega poslanca škodljive. “Ponavljajo ruska sporočila in lahko oslabijo podporo Ukrajini v Evropi,” poudarja poslanec.
“Dezinformacije niso več le lažne novice na internetu. Ko znani politiki ali mediji ponavljajo ta sporočila, jim dajejo večjo moč in povzročajo, da se zdijo takšne trditve resnične,” je še opozoril poslanec.
Organizacijo NewsGuard pa je vprašal, ali je pri svojem spremljanju zaznala kakšne konkretne podatke za države članice v povezavi z dezinformaciji, na primer za Slovenijo ali Nemčijo? Poslanca je prav tako zanimalo, ali obstaja raziskava o tovrstnih podatkih, in če takšna raziskava obstaja, ali je dosegljiva, in bi si jo lahko tudi prebrali?
Na poslančevo vprašanje so predstavniki NewsGuarda pojasnili, da za Slovenijo nimajo ločenih podatkov, so pa v Nemčiji zaznali 102 lokalna spletna medija, ki so z rusko podporo širila vsaj pet dezinformacij, usmerjenih proti Nemčiji in predsedniškim volitvam.