Nagrada Saharova za svobodo misli je najpomembnejše priznanje, ki ga Evropska unija podeljuje za delo na področju človekovih pravic. Prva sta jo leta 1988 prejela Nelson Mandela in Anatolij Marčenko. Je poklon posameznikom, skupinam in organizacijam, ki so izjemno prispevali k svobodi misli. EU z nagrado in mrežo, ki je povezana z njo, podpira nagrajence, da se lažje in pogumnejše borijo za ideje, v katere verjamejo.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je danes v Strasbourgu podelila nagrado Saharova 2025 novinarjema Andrzeju Poczobutu in Mzii Amaglobeli, ki sta zaprta v Belorusiji in Gruziji, kot priznanje njunega pogumnega boja za svobodo izražanja in demokratično prihodnost Belorusije in Gruzije, Prejemnika letošnje nagrade je podprl tudi evropski poslanec dr. Milan Zver. »Kot podpornik letošnjih prejemnikov nagrade Saharova sem prepričan, da Evropski parlament z njuno izbiro jasno sporoča: pogum, resnica in svoboda misli so vrednote, za katere se je vredno boriti, tudi kadar to pomeni težko osebno žrtev,« je ob tem zapisal poslanec. Dodal je še: »Evropska podpora letošnjima nagrajencema je hkrati podpora demokratični prihodnosti obeh držav in jasen signal avtoritarnim režimom, da Evropa ne bo molčala.«
Andrzej Poczobut je novinar, esejist in bloger iz poljske manjšine v Belorusiji. Nagrado je v njegovem imenu prevzela njegova hči Jana Poczobut. V govoru pred poslanci Evropskega parlamenta je dejala, da ga njena družina že skoraj pet let pogreša ter živi v negotovosti.
Evropski poslanci so sprejeli več resolucij, v katerih so obsodili represijo v Belorusiji, zahtevali izpustitev političnih zapornikov, ki naj bi jih bilo več kot 1200, obsodili sodelovanje predsednika Lukašenka z Rusijo v vojni proti Ukrajini ter pozvali k strožjim sankcijam in podpori beloruskih demokratičnih sil, neodvisnih medijev in zagovornikov človekovih pravic. Parlament odločno podpira demokratično opozicijo v Belorusiji in ji je leta 2020 podelil nagrado Saharova za svobodo misli. Marca 2023 so evropski poslanci sprejeli tudi resolucijo o primeru Andrzeja Poczobuta.
Mzia Amaglobeli je gruzijska novinarka ter soustanoviteljica in direktorica neodvisnih medijskih hiš Batumelebi in Netgazeti. Nagrado je v njenem imenu prevzela njena sodelavka Irma Dimitradze, ki je prav tako novinarka pri medijski hiši Batumelebi. Mzia Amaglobeli je v zvezi z oblastmi v svoji domovini napisala: „Ta režim je neusmiljen (...). Uničuje svobodno novinarstvo, odpravlja opozicijske politične stranke in zapira njihove voditelje, dejansko razpušča nevladne organizacije, tiste, ki v njih delajo, pa označuje za ‚tuje agente‘ (...). Vendar mu ni uspelo utišati protestov. Morda so prav zato izjave Evropske unije v podporo gruzijskemu narodu močnejše in natančnejše kot kdaj koli prej. Za to sem globoko hvaležna.“
Gruzija je od leta 2023 kandidatka za članstvo v Evropski uniji. Evropski poslanci so ostro obsodili znatno nazadovanje demokracije in represivne zakone v tej državi, kot je denimo zakon o tujih agentih, pa tudi napade na svobodo izražanja in medijev ter zatiranje miroljubnih protestov.
Pozvali so tudi k ponovitvi volitev, ki so potekale oktobra 2024 in na katerih je zmago razglasila vladajoča stranka Gruzijske sanje. Obsodili so tudi ruski vpliv v državi in zahtevali izpustitev pridržanih. Poslanci se kljub temu zavzemajo, da bi Gruzija ohranila status države kandidatke, pod pogojem, da uvede reforme in spoštuje pravno državo, ter pozivajo k sankcijam zoper odgovorne za nasilje.
Junija 2025 so sprejeli resolucijo o svobodi medijev v Gruziji in primeru Mzie Amaglobeli.
