Ob dnevu reformacije se spominjamo obdobja, ki je Slovencem dalo knjižni jezik, prvo tiskano knjigo in zavest, da smo narod. Ko je Primož Trubar leta 1550 izdal Katekizem in Abecednik ter v njem nagovoril »lube Slovence«, je naše ljudstvo prvič povezal s skupnim imenom in skupno besedo, ne glede na deželne meje, ki so nas takrat delile.
»Reformacija na Slovenskem ni bila zgolj verski pojav, temveč civilizacijski preboj. Trubar, Dalmatin, Bohorič in njihovi sodobniki so verjeli, da mora imeti vsak človek dostop do znanja v svojem jeziku. To je bila ideja svobode, odgovornosti in dostojanstva posameznika, ki je še danes temelj evropske demokratične kulture,« je ob prazniku poudaril evropski poslanec dr. Milan Zver.
Dr. Zver opozarja, da je slovenska zgodba od samega začetka evropska zgodba. Trubar je velik del svojega življenja preživel v izgnanstvu na nemških tleh, kjer so nastajale in se tiskale prve slovenske knjige. »Prav v širšem evropskem prostoru je slovenščina dobila svojo prvo pisno podobo. Danes, ko je slovenščina eden od uradnih jezikov Evropske unije in v njej zveni tudi v Evropskem parlamentu, lahko rečemo, da smo Trubarjevo poslanstvo pripeljali do konca, a ga moramo tudi vsak dan znova varovati,« dodaja evropski poslanec.
Ob letošnji 35. obletnici samostojne države dr. Zver spominja, da je pot od prve slovenske knjige do lastne države dolga skoraj pol tisočletja in da jo je omogočila prav vztrajnost pri ohranjanju jezika in kulture. »Trubarjevo sporočilo, da moramo stati inu obstati, ni zgodovinska prispodoba, temveč naloga za vsako generacijo. Skrb za kakovostno izobraževanje, za slovenski jezik v digitalnem svetu in za svobodo misli ostajajo naša skupna odgovornost.«
»Vsem državljankam in državljanom ter pripadnikom evangeličanske skupnosti v Sloveniji želim lep in miren praznik,« je zaključil evropski poslanec.